Ne le z nagradami, kamniški turizem navdušuje tudi s statistiko nočitev
»Kamnik je mesto z bogato in lepo ohranjeno kulturno dediščino, nudi pestro kulinarično ponudbo in ima močan turistični utrip, …,« v uvodu obrazložitve nagrade za najlepše mesto srednje velikosti zapiše Turistična zveza Slovenije (celotno sporočilo je dostopno na spletni strani).
Ob tem priznanju smo se odločili pod drobnogled vzeti turistično vejo kamniškega gospodarstva.
Lanskemu padcu nočitev sledila visoka rast
Število nočitev je v letu 2015 sicer upadlo za poldrugi odstotek na 55.790, izhaja iz podatkov državne statistike. Upad gre pripisati manjšemu številu nočitev domačih gostov (medletni upad za desetino), rast nočitev tujih gostov – ti sicer predstavljajo približno dve tretjini vseh – pa ni uspela nadomestiti takšnega izpada. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik v letnem poročilu razlog za padec nočitev pripiše zaprtju hotela Malograjski dvor v središču mesta.
Statistični podatki za tekoče leto (na mesečni ravni so sicer na voljo zgolj za nastanitvene objekte z več kot 10 ležišči, na voljo pa so le za prvih osem mesecev) so bolj spodbudni. Rast nočitev v kamniški občini na letni ravni znaša kar 12 odstotkov (celotna Slovenija beleži 6-odstotno rast), število gostov pa je poskočilo za 15 odstotkov na 16.279. Rast nočitev tujih (15 odstotkov) je izrazitejša od rasti nočitev domačih gostov (6 odstotkov).
Tudi če se zazremo v daljše obdobje, ugotovimo, da je rast tako prihodov kot nočitev turistov v Kamniku nad povprečjem države. V prvih letošnjih osmih mesecih je tako v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 število prihodov poskočilo za 23 odstotkov (celotna Slovenija beleži 15-odstotno rast), nočitev pa za 41 odstotkov (Slovenija 35 odstotkov).
Letošnji prihod in nočitve turistov v Kamniku (prvih osem mesecev leta 2016)
(Vir: Surs)
Povprečen gost se je v Kamniku zadržal (2,8 nočitve) manj časa kot pred krizo, v prvih osmih letih 2008 (3,2 prenočitve). Takšen trend je tudi sicer opazen v slovenskem turizmu.
Največ prihodov Italijanov, največ nočitev Izraelcev
Po prihodih tujih turistov prednjačijo italijanski gosti, po nočitvah pa so daleč pred njimi izraelski (podrobneje v grafični opremi). Domačih je sicer še vedno največ, približno tretjino, a ta delež pada.
Pregled prihodov in nočitev turistov v Kamniku (leto 2015)
(Vir: Surs)
Veliko število nočitev Izraelcev gre pripisati nočitvam v Termah Snovik.
Če primerjamo nočitve gostov iz različnih držav, je opazno, da se od tujih turistov najdlje časa v naši občini zadržijo nizozemski (5,4 nočitve) in belgijski turisti (4,7 nočitve). Sklepamo, da gre po večini za nočitve v kampih.
V letu 2015 je bila načrtovana turistična taksa v kamniški občini 45.000 evrov, realizirana pa 53.557 evrov, kar je 19 odstotkov nad načrti.
Pa prihodnost? Za vizijo panoge smo prosili Zavod za turizem in šport v Občini Kamnik, za primerjavo pa pripenjamo še razmišljanje v sosednji občini Cerklje.
Avtor: Jure Ugovšek (jure.ugovsek@gmail.com)
Vizija kamniškega turizma
Kamnik se tako kot turistična destinacija sooča s kar nekaj izzivi. Turizem je perspektivna gospodarska panoga, ki ima v Kamniku precejšnje potenciale – ki pa jih v občini še nismo v celoti izkoristili. Glavna problematika je vezana na premajhen obseg nočitev, premajhno zasedenost in hkrati preveliko sezonskost – zato so naši ključni cilji, v katere bomo usmerili naša prizadevanja, vezani na večanje števila stacionarnih gostov in krepitvi pred in posezone.
Kamnik je zgodovinsko mesto hkrati tudi alpska destinacija (ki nudi preprost dostop do Kamniško-Savinjskih Alp), vendar nima razvitega konkurenčnega produkta niti za kulturno obarvan mestni obisk, niti za aktivni oddih v destinaciji. Na drugi strani imajo posamezni ponudniki jasno opredeljene produkte (Terme Snovik – aktivni oddih, Golf Arboretum – golf, Velika planina in Menina planina – pohodništvo, zimske aktivnosti, Naravni zdravilni gaj – duhovne in zdravilno-energijske vsebine; če izpostavimo zgolj ključne ponudnike oziroma točke) in potrebujejo krovno destinacijsko podporo pri trženju njihove ponudbe.
Med produkti imamo veliko dobrih osnov, veliko možnosti, vendar pa na nobenem področju trenutno nismo med vodilnimi. Zato se moramo osredotočiti na najbolj potencialne produkte (predvsem tisti, ki že obstajajo, za katere torej že imamo osnove), povezati ponudbo in ponudnike, izboljšati konkurenčnost in okrepiti njihovo trženje. Turizem moramo razvijati na trajnosten način.
Želimo okrepiti pomen turizma v občini Kamnik – skozi pospeševanje prodaje obstoječe ponudbe in hkrati skozi razvoj novih idej in dopolnilne ponudbe, v tesnem partnerstvu med občino, javnim, nevladnim in zasebnim sektorjem. Na ta način bomo razvijali Kamnik, ki bo prijeten za obisk in ki bo prispeval h kakovosti okolja in življenja – in bo torej še prijetnejši tudi za ljudi, ki tu živijo. K tesnejšemu sodelovanju želimo pritegniti vse, ki v tej panogi vidite svojo pot. Želimo, da smo vsi – tako ponudniki kot prebivalci, ponosni na Kamnik, da v njem radi živimo ter ga s ponosom in skrbjo delimo.
Uspešni bomo resnično le takrat, ko bomo strnili sile ter s pozitivno energijo skupaj predano uresničevali zastavljeno vizijo.
Božena Peterlin, direktorica Zavod za turizem in šport v Občini Kamnik
Vizija turizma v Občini Cerklje
Delo Občine Cerklje na Gorenjskem in Zavoda za turizem Cerklje je usmerjeno v rast in razvoj občine, pri čemer so ključne prednosti v naravnem in kulturnozgodovinskem bogastvu kraja, prometni dostopnosti, v povezovanju gospodarskih segmentov ter v razvoju zimskega in letnega turizma. Tu je priložnost za razvoj ne samo Krvavca, ampak tudi krajev pod njim. Prav na tem področju je vizija župana razviti prepoznavno turistično destinacijo »Aktivna regija Alpe-Krvavec«, ki bo poleg Rekreacijskega turističnega centra Krvavec ter Aerodroma Ljubljana vključevala širšo turistično ponudbo, oblikovano na podlagi naravnih in kulturnih danosti. S strokovnim delovanjem in s povezovanjem na vseh ravneh skušamo omogočiti avtentična in smiselna doživetja turistov, ki bodo tudi zadovoljevala cilje vključenih partnerjev ter širše skupnosti, ob tem pa ohranjala našo kulturo in naravno okolje.
Maruša Zajc, višji svetovalec II v Občini Cerklje