Nova finančna perspektiva EU
Leto 2020 se bliža h koncu, in hkrati h koncu prihaja tudi programsko obdobje razpisov 2014 – 2020. Posamezni razpisi iz tega obdobja bodo v letu 2021 sicer še v teku, vendar le kot zaključna faza že razpisanih in zastavljenih razpisov. Ti so bili predstavljeni v predhodnih člankih, tokrat pa se bomo osredotočili na novo programsko obdobje 2021 – 2027, za katerega se na državni ravni pripravljajo programski dokumenti. Sloveniji bo v novem programskem obdobju namenjenih 10 mrd evrov, kar je največji znesek odkar je Slovenija postala članica EU. Ključne tri usmeritve programa so odporna (zaradi trenutne gospodarske in zdravstvene krize), zelena in digitalna Evropa. Poseben poudarek pa je tudi na zdravstvenem sektorju in dolgotrajni oskrbi.
Glede na epidemiološko stanje letošnjega leta in posledic, ki so jih povzročili ukrepi za zajezitev širjenja virusa COVID-19, je predviden tudi posebni program za okrevanje in odpornost gospodarstva. Poleg navedenega se pripravljajo trije operativni programi, in sicer prvi bo pokrival kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, drugi kohezijsko regijo Zahodna Slovenija ter tretji bo opredelil izvajanje sredstev iz Kohezijskega sklada. Za gospodarstvo bodo na voljo razvojna sredstva v okviru različnih ukrepov, ki jih bodo izvajale enake organizacije kot do sedaj (MGRT, SPS, SPIRIT, SID Banka). Enako kot v pretekli perspektivi, bodo sredstva namenjena predvsem malim in srednjim podjetjem, in sicer za različne namene. Pri tem bodo naložbe v digitalno preobrazbo in zelene projekte bolj izpostavljene. Poseben poudarek bo tudi na povezovanju podjetij med seboj ter na povezovanju z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami. Tako bo novo leto prineslo nove priložnosti za razvojne projekte v vaših podjetjih in nove priložnosti za povezovanje.
Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost (NOO)
Za Slovenijo bo v novi finančni perspektivi na voljo do 5,7 milijarde evrov za okrevanje in odpornost, od tega 1,6 milijarde evrov nepovratnih in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev. Zaradi trenutne pandemije, so se v EU oblikovali novi pogledi, katerim bodo sledili ukrepi načrta za okrevanje in odpornost. Glede na trenutno nastalo situacijo bodo ključne naložbe v zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in ponovni polni zagon gospodarstva. Cilji načrta za okrevanje in odpornost so naslednji:
- Zagotovitvi odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe;
- Zagotoviti ustrezno nadomestilo dohodka in socialno zaščito;
- Nadaljevati hitro izvajanje ukrepov za zagotavljanje likvidnosti in financiranja podjetjem (Raziskave in inovacije, Okoljska infrastruktura, Energetska učinkovitost in OVE, Mobilnost, delovanje in konkurenčnost trga);
Do konca leta 2020 bo pripravljena končna verzija načrta, da se predloži v sprejemanje na EU, sledi odobritev Svet EU – pogajanja s Projektno skupino za okrevanje in odpornost. V mesecu januarju bo predvidoma sprejeta ustrezna zakonodaja, na podlagi katere bo možno izvajanje načrta.
Večletni finančni okvir 2021-2027 (VFO)
Kohezijska politika je, tako kot do sedaj, namenjena zmanjševanju razlik med regijami. Pripravlja se ločene programe za vzhodno in zahodno Slovenijo ter ločeno za infrastrukturne projekte (ki se ne delijo na vzhodno in zahodno regijo). Za Vzhodno kohezijsko regijo je predvideno bistveno več sredstev in višja stopnja sofinanciranja kot za zahodno kohezijsko regijo, in sicer:
- Vzhodna Regija: 1,5 milijarde sredstev, od česar 30 % sredstev odpade na socialni sklad in 70 % sredstev na regionalni sklad. Stopnja sofinanciranja je 85-odstotna.
- Zahodna regija: 514 milijonov sredstev, pri čemer maksimalna stopnja sofinanciranja znaša 40 %.
Kohezijski sklad, kot že omenjeno, je enoten in ima predvidenih 831 milijonov sredstev za infrastrukturne projekte. Stopnja sofinanciranja za projektov kohezijskega sklada je 85-odstoten.
Za pripravo programskih dokumentov in poenostavitve izvajanja Evropske kohezijske politike je bila ustanovljena medresorska projektna skupina. Program zajema šest ciljnih politik, in sicer:
- CP1 – pametna Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe,
- CP2 – bolj zelena in nizkoogljična Evropa,
- CP3 – bolj povezana Evropa,
- CP4 – bolj socialna Evropa z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic,
- CP5 – Evropa bližje prebivalcem oziroma celostni teritorialni pristop za razvoj regij
- CP6 – Pravični prehod ali energetska tranzicija.
Je tudi nekaj razlik v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem. Celostne teritorialne naložbe ali CP5 so bile do sedaj na voljo samo mestnim občinam, v bodoče pa bodo na voljo vsem urbanim območjem. Še ena razlika je ta, da so sredstva za digitalizacijo, predvidena s kohezijsko politiko, lahko namenjena izključno podjetjem.
Potrebno je omeniti, da v novi perspektivi ni mogoče pričakovati brezobrestnih kreditov ali nepovratnih sredstev za povračilo dražjih kreditov, najetih v času pred epidemijo COVID-19. Tovrstno podporo je RS nudila v okviru interventnih ukrepov za blažitev posledic pandemije COVID-19, npr. preko SPS ali drugega sklada.
Toliko za uvod v novo leto in s tem tudi v novo finančno perspektivo EU. Vsekakor predstavlja priložnost za razvoj podjetij na različnih področjih in kot že napisano, je pomembno povezovanje z raziskovalnimi institucijami in podjetji med seboj. V novem letu pa sledi tudi podrobnejša predstavitev konkretnih ukrepov, ki bodo navoljo podjetjem, saj bo predvidoma natančnejše znano kakši ukrepi se bodo izvajali. Na koncu pa še vesel božič in srečno novo leto, ter veliko novih sofinanciranih projektov v letu 2021.