Vrhunski podjetniški talk show. Vrhunski govorniki okrogle mize. Kamniški podjetniški forum.

Kamniški forum

14. junij 2017, Dom kulture Kamnik

Joc Pečečnik: »Slovenci smo »taužentrože«, ker veliko znamo.«

Vrhunski podjetniški talk show.

Joc Pečečnik in Peter Frankl.

Joc Pečečnik:»Sem mislil, da o podjetništvu  kaj vem, a ko sem v Sloveniji, vidim, da nimam pojma, (smeh)«      

 “Vrhunski podjetniški talk show.” Tako je novinar in urednik Časnika Finance Jure Ugovšek v svojem članku označil uvodni pogovor med vedno iskrivim Jocem Pečečnikom, lastnikom globalnega podjetja Interblock Group in vedno povsem svojstvenim Petrom Franklom, direktorjem in glavnim urednikom Časnika Finance, ki smo ju lahko poslušali 14. Junija v Domu kulture Kamnik na Kamniškem podjetniškem forumu v so-organizaciji Časnika Finance in Podjetniškega kluba Kamnik.

»Katere osebne lastnosti mora imeti voditelj, da postane prvi človek najuspešnejšega podjetja v državi?« To je bilo eno od vprašanj, ki jih je zastavil Peter Frankl Jocu Pečečniku.

Izjemno zanimiv pogovor Frankl-Pečečnik ni bil edina točka regionalnega foruma časnika Finance. Na okrogli mizi s štirimi kamniškimi podjetniki so novinarju Financ in Kamničanu Juretu Ugovšku na zanimiva vprašanja  odgovarjali Matevž Kirn, Calcit, Marjan Pogačnik, Iskra Mehanizmi, Aleš Juhant, Metal Profil in Urban Bergant, Elektrina.

V videu s Tomažem Lahom, direktorjem in solastnikom podjetja Nektar Natura, smo podoživeli uspešno izvozno zgodbo kamniškega podjetja, lastnica Kmetije pr’Gabršk Helena Kropivšek pa je z nami delila zgodbo kmetije iz Tuhinjske doline. Z zanimanjem smo prisluhnili tudi  ustanoviteljici blagovne znamke Hungry Skin Anji Bordon, ki je zmagala na nedavnem kamniškem KIKštarter start-up vikendu.

 

Kamniški forum najbolj obiskan

Foto/ arhiv Finance: Aleš Beno

Dom kulture Kamnik je tokrat gostil povsem podjetniško obarvan dogodek z zanimivimi gosti in še zanimivejšimi pogovori. Dokaz, da Kamničani potrebujemo dogodke tako širokega formata in dometa, je prav gotovo zelo dobro obiskan dogodek, kar so opazili in pohvalili tudi organizatorji dogodka s strani Časnika Finance. Do sedaj je bil kamniški forum najbolj obiskan od vseh forumov, ki jih organizirajo po Sloveniji.

Se nas v coni udobja lahko prime napuh? Prav gotovo ne, je odločen župan Marjan Šarec

V svojem uvodnem nagovoru številnim zbranim je pronicljivi in vedno provokativni Peter Frankl celo znal pohvaliti in navedel nekaj pozitivnih dejstev o Kamniku in gospodarskih kazalcih ter kot zelo napredno omenil dejstvo, da je kamniško gospodarstvo zelo hitro ujelo pred-krizno raven. Spomnil pa nas je, da ravno ob dobrih rezultatih marsikdo prehitro »zaspi«, postane len v svoji coni udobja ter ne opazi pomembnih stvari, ki nas obkrožajo. Nazoren je bil, da streho obnavljamo, ko je sonce, ne ko pada dež. Svoj nagovor je strnil v ugotovitev, da Slovenci vse prepogosto ustavljamo sami sebe, župana Občine Kamnik Marjana Šarca pa je izzval z vprašanjem, če se v Kamniku lahko pripeti, da se zaradi dobrih gospodarskih  pokazateljev in napredka  Kamnika, Kamničanov lahko prime napuh.

 Kamnik počasi išče novo pot

Foto/ arhiv Finance: Aleš Beno

Župan Marjan Šarec mu je zatrdil, da se v Kamniku to še lep čas ne bo zgodilo, saj nas vse čaka še zelo veliko dela v vseh zadanih ciljih, projektih in nalogah, ki so za Kamnik pomembne v bližnji in daljni prihodnosti: »V veselje nam je, da vas lahko gostimo v Kamniku. V uvodnem pozdravu smo prisluhnili besedam direktorja in glavnega urednika Časnika Finance Petra Frankla, da bi Kamnik lahko zašel v napuh. Moram biti iskren in poudariti, da ima Kamnik še veliko za postoriti. Še zdaleč nismo tam, kjer bi si želeli biti. Je pa res, da je Kamnik občina, ki ima zagotovo velik potencial, in sicer tako na področju gospodarstva kot tudi na področju turizma. Srečujemo se s takšnimi težavami, kot se srečujejo tudi drugje po Sloveniji, a počasi smo se začeli otresati tiste miselnosti in objokovanja časov, ko je bil Kamnik močno industrijsko mesto, ko je bilo celo 15.000 delovnih mest. Kamnik počasi išče novo pot. Usmerili smo se v turizem in podjetništvo ter v podjetja, kot se včasih rado reče, ki dajejo dodano vrednost. Nisem naklonjen dolgim pogovorom in raje vidim rezultate. Da bo v Kamniku in še kje druge vidnih še več rezultatov, je med drugim poskrbel tudi Podjetniški klub Kamnik, na katerega smo izredno ponosni. Podjetniki, ki ste se v tem Klubu zbrali, ste začutili, da lahko le s sodelovanjem kaj naredite oziroma naredimo. Poleg tega pa na področju mladega podjetništva in spodbujanja mladih k podjetniški miselnosti uspešno deluje tudi KIKŠtarter. In še bi lahko naštevali. Verjamem, da bo današnji pogovor ploden in se bo ob njem utrnila tudi kakšna koristna misel za naprej.«

V nadaljevanju je o podjetniški zgodbi Zavarovalnice Triglav spregovoril direktor Območne izpostave Ljubljana Aleš Klement.

»Obljubila sva si 1 MIO EUR za nov začetek«

Predsednik Interblocka Joc Pečečnik pa je ob poslovnem srečanju zbranim pripovedoval o njegovi podjetniški poti ter o tem, zakaj Slovenija potrebuje močne izvoznike. Peter Frankl ga je napovedal kot najboljšega kamniškega in enega najboljših slovenskih gospodarstvenikov. Joc Pečečnik pa mu je razkril posebno zgodbo in zaobljubo, ki sta si jo pred 20 leti dala z še enim uspešnim slovenskim podjetnikom Janezom Škrabcem: » Pred 20 leti, ko sva postajala uspešna, sva si obljubila, da bova ob morebitnem padcu eden drugemu v tem primeru izplačala 1 MIO EUR za nov začetek. K sreči ne jaz ne on tega še nisva potrebovala.«

Pečečnik: »Res sem upokojenec, marca 2018 končujem zgodbo Interblocka«

»Ko sem pred dvema letoma izjavil, da grem v pokoj, si nisem mislil, da se bom toliko časa poslavljal od vseh operativnih poslov. Sklepal sem, da je to tako kot, če greš na goro – za gor potrebuješ npr. tri ure, za dol pa 20 minut. Pa ni tako. Sedaj sem na pol poti. Zdaj lahko rečem, da sem v pokoju in že nekaj časa snujem načrt, kako prodati svoje premoženje. To nameravam storiti z največjim možnim izkupičkom. Marca 2018 bom lahko končal to zgodbo,« je na Kamniškem forumu Financ povedal Joc Pečečnik, lastnik Interblock Group.

Video si lahko ogledate tukaj: https://www.finance.si/8858037/%28podkast%29-Pececnik-Res-sem-upokojenec-marca-2018-koncujem-zgodbo-Interblocka

Osamljenost ozadje dobrega nastopa na odru

Šmarčan Joc Pečečnik je prepričan, da za dobrim nastopom na odru stoji predvsem osamljenost človeka, ki pa mu daje značaj, energijo, izrazitost besed, jasno izražanje, odlično retoriko in šarm.

Voditelj mora biti agresiven: »Res ne razumem zakaj ne razumejo!«

V pogovoru z direktorjem in glavnim urednikom Časnika Finance Petrom Franklom je povedal, da se mora dober voditelj znati pogovarjati in dogovarjati z izobraženim kadrom, inženirji, pravniki, finančniki ter znati krmariti barko v pravo smer. »Ko to voditelju uspe, ti tudi kadri, ki na začetku ne verjamejo v tvojo pot, začnejo slediti,« je razkril Joc Pečečnik. Po njegovem prepričanju mora biti uspešen voditelj agresiven: «Težko ocenjuješ samega sebe… Res da sem znan po tem, da ne znam reči ne, ampak znam biti tudi jezen, se hitro razburim, kar včasih res ni najbolje – a se tudi na tem področju izpopolnjujem. Res se kdaj derem, a moraš biti odločen. Če si tak človek kot sem jaz in si tako zahteven do sebe kot sem jaz ter si na dan zadaš 40 nalog in nekomu dodeliš le dve od teh, težko sprejmem, da nalogi nista bili izvršeni, saj sta bili del mojega koncepta. Veste, jaz res ne razumem zakaj ne razumejo!« je bil iskren Pečečnik.

»Devet od desetih mojih managerjev me je razočaralo. Zaradi napuha.«

Uspešen lider po Pečečniku: agresiven in odločen.  »Prvih 15 let smo se zelo bojevali, kako narediti posel. Vem, kako težko je narediti prvi posel, zato postanem nervozen, ko spoznam, da me je devet od desetih mojih vodij ali direktorjev razočaralo. Zaradi napuha. Pogosto me menedžerji, ki jih najamem, označijo za kmeta, ki primitivno vodi svoje podjetje,  pogosto pa se tudi izkaže, da Harvard nič ne pomaga, če strankam ne ponudimo tega, kar si želijo. To se čez nekaj mesecev po tem, ko me označijo za kmeta, pogosto izkaže za resnico. Neke stvari, ki so v teoriji dobre, v praksi pač ne delujejo. Da se razumemo: nisem sovražnik znanja, moti me zgolj, da nekdo, ki je teoretično podkovan, uči nekoga, ki je v praksi izkusil, kako se doseže uspeh,« je bil nazoren Pečečnik.

Peter Frankl je dodal: »Pretirana preobremenjenost z intelektom je lahko v nasprotju z učinkovitostjo.«

Frankl: »Poslovni cikli vašega podjetja povezani z lastnostmi vašega karakterja.«

»Igralništvo je v velikem porastu. Lahko povem, da gre pri bogatih moških za prav otroško zaljubljenost v igralništvo. Trendi pa se zelo hitro menjajo – hitreje kot se mi lahko prilagodimo s proizvodnjo – in še jaz menjam svoje trende precej hitro. Na primer – v ZDA nočem več prodajati, le še najemati aparate – kar je dolgotrajnejši proces za povratek sredstev.«

»Kot upokojenec ne želim zadolženosti in iščem denarni tok«

»Tekoče leto 2017 je boljše kot lansko, vendar sem malo ustavil konje in ne dovolim več zadolževanja za osnovna sredstva. Neka osnovna sredstva, ki slabše delujejo, bomo prenesli v boljša okolja. Kot upokojenca  me zanimata le še dve stvari: prva je zadolženost, druga prosti denarni tok,« pravi Pečečnik.

Frankl: »V tujini ste tako uspešni – zakaj je v Sloveniji drugače?«

»Nekateri projekti v Sloveniji imajo zame dokaj emotiven značaj. Trenutno smo prisotni v 122 državah, imam ogromno tujih partnerjev, lastnikov resortov, casinojev… Od leta 2005 kar 98 odstotkov aktivnosti izvajam v tujini – od Albanije do ZDA sem se naučil vseh standardov, poslovne kulture. Sem mislil, da o podjetništvu kaj vem, a ko sem v Sloveniji, vidim, da nimam pojma (smeh).«

Joc Pečečnik namreč že devet let čaka, da bi lahko začel graditi Bežigrajski športni park (BŠP).Tako je spomladi v vnovičnem postopku agencija za okolje izdala okoljevarstveno soglasje po tem, ko je upravno sodišče aprila lani odpravilo odločbo, s katero so soglasje zavrnili zaradi čezmernega obremenjevanja s hrupom v času gradnje. A gradnja se – kljub zdaj dobljenemu soglasju – še ne bo začela. Druga ovira na poti do gradbenega dovoljenja je namreč zemljišče med stadionom in Fondovimi bloki, ki ga je občina vključila v projekt in za katero že od konca leta 2009 teče postopek na sodišču. V njem naj bi odločili, ali je zemljišče res last občine ali gre za zemljišče, ki pripada blokom. Pečečnik je doslej po lastnih besedah, kot je pisal RTV SLO, vložil že 20 milijonov evrov, zaradi spremenjenega načina dela pa je lani napovedal, da bo projekt namesto 253 stal 277 milijonov evrov. (VIR Finance)

Frankl: »Ko Joc dela v igralništvu, je racionalen, ko dela druge projekte, pa iracionalen.«

Pečečnik je bil odločen: »Ne, to ne drži. Od drugih kolegov me ločuje predvsem dejstvo, da znam tudi sam prodati kar naredimo. Včasih prodam še tisto česar nimamo (smeh).«

Pečečnik: »Z izvozom uvažamo denar v Slovenijo – to je edini pravi uvoz, ki ga imamo.«

»V preteklosti zelo slabo sodelovanje  – a se izboljšuje. Državni veleposlaniki so se tega začeli uspešno lotevati. Če ste podjetniki, se jih poslužujte! Na primer – Marta Kos bo v Nemčiji našla povezave za vas. Tudi v podjetniških združenjih se vsi trudimo. Prav tako v Slovenian Business Club se trudimo za povezovanje – prav danes smo podpisali protokol o sodelovanju z nemškim poslovnim združenjem, ki ima 580.000 članov. V izvozu Slovenija dobiva dodano vrednost. Z izvozom uvažamo denar v Slovenijo – to je edini pravi uvoz, ki ga imamo.«

Frankl: »Zakaj se trudite v Sloveniji? Patriotizem? Ali že mazohizem?«

»Slovenci smo »taužentrože«, ker veliko znamo. Tudi naša narava je prekrasna. Preden ne živiš v Nevadi sredi puščave, je sploh ne opaziš. Slovenija je strašno zanimiva logistična lokacija, je zdrava država in – še nismo zanimivi za teroriste,« je Pečečnik nanizal svoje pozitivne poglede na Slovenijo.

Nektar Natura izvaža, Kmetija Pr’ Gabršk raste, Hungry skin utira svojo pot

Poslovni model Nektar Natura

V videu s Tomažem Lahom, solastnikom in direktorjem podjetja Nektar Natura, smo podoživeli uspešno izvozno  zgodbo kamniškega podjetja.  Direktorica trženja v podjetju Nektar Natura  Saša Božič je opisala uspešen poslovni model podjetja Nektar Natura, ki že vrsto let enega za drugim osvaja tuje trge in prestižne hotelske verige s svojimi sokovi in vso spremljajočo opremo in poprodajnimi storitvami: » Po našem poslovnem modelu vstopamo na trge organsko. Naša prednost je, da preko domačinov implementiramo svoj poslovni model. Vemo, da je pridobivanje zaupanja na tujih trgih dolgotrajnejše in zahteva večje kapitalske vložke, zato imamo na vsakem tujem trgu lokalne partnerje.  Stalno budno spremljamo razvoj in trende v industriji. Tako je nastala tudi nova linija zelenjavno-sadnih sokov VITA (rdeča pesa, korenček z jabolkom,…), S tem smo se želeli približati sodobnemu človeku   in v njegovem boju proti stresu. .«

Formulo dosedanjega uspeha je dodatno obrazložil še Tomo Soklič, finančni direktor podjetja Nektar Natura: »Kupcu želimo odvzeti z ramen breme skrbi za pijačo, zato mu nudimo celotno oskrbo. Zelo se potrudimo, da ustrežemo kupcu – tako tistim, ki so cenovno občutljivejši npr. hostli kot tudi hotelom s petimi zvezdicami. Naša konkurenčna prednost je v tem, da sami razvijamo okuse pijače (razvili smo več kot 200 različnih okusov), način točenja (modifikacija aparatov) in servisiranje opreme (terenski servis).«

Tomo Soklič, finančni direktor podjetja Nektar Natura,

Saša Božič, direktorica trženja v podjetju Nektar Natura

in Borut Hočevar, urednik priloge O&E in vodja forumov

Časnika Finance.

 Popotnica mladim iz Nektar Nature

Saša Božič: »Ostanite zvesti svoji osnovni ideji, kljub oviram, in če ste zraven s srcem – uspete!«

Tomo Soklič:  »Slovenija je omejen trg, imamo svoj jezik, nismo zelo atraktivni za multinacionalke – zato je to dober »peskovnik« za preizkušanje poslovnih idej. Če nekaj preizkusite in vam uspe v Sloveniji, potem imate dobre možnosti, da uspete tudi na tujih trgih.«

 

Kmetija Pr’ Gabršk s svojimi trniči

Foto/ arhiv Finance: Aleš Beno

Uredniku Časnika Finance Borutu Hočevarju je razkrila svojo zgodbo tudi lastnica Kmetije pr’Gabršk Helena Kropivšek, ki je ob transformaciji kamniške občine iz industrijske v turistično dejavnost z tradicionalno izdelavo trničev ujela pravo smer in poudarila kako zelo je pomembno sodelovanje in podpora lokalne skupnosti: »Logotip nam je pomagala oblikovati ekipa KIKštarterja, embalažo pa TIC Kamnik. Zdaj smo zelo ponosni na celoten produkt. Pot do tu pa je bila dolga. Po 23 letih sem pustila varno službo in ostala doma. Takoj smo šli v pridobitev certifikata pridelave mlečnih izdelkov – potem te kar potegne naprej. Trenutno smo prisotni še v trgovinici Zlata ptička ter Nakupujmo skupaj. Veselimo pa se, da lahko pri nas kupujete tudi poslovna in novoletna darila.«

                                                                                                                                                                             

Hungry Skin. Ko hobi postane posel. In raste.

Z zanimanjem smo prisluhnili tudi  ustanoviteljici blagovne znamke Hungry Skin Anji Bordon, ki je zmagala na nedavnem kamniškem KIKštarter start-up vikendu: » S nastopi na start-up vikendu v KIKštarterju v Kamniku (in tudi v Cenetu Štuparju) sem doživela in se naučila res veliko novega. V podjetniških vodah še nisem bila, zato so start-up vikendi dobrodošla izkušnja. Veliko je novega znanja in novih poznanstev. V zelo kratkem času sem svojo poslovno idejo razdelala od začetka do konca. Ker rada jem čokolado – to pa povzroča mozolje, ker imam občutljivo kožo – mi je bilo lažje odpraviti posledice kot vzrok (smeh) – zato sem razvila kremo iz blata mrtvega morja. Res je veliko konkurence, zakonodaja je tu stroga. A ko sem izgubila službo, sem iz svojega hobija naredila posel. Ob moji odločitvi pa je bilo tudi veliko negativnih odzivov, češ da je na trgu ogromno podobnih proizvodov, zato sem te negativne komentarje obrnila sebi v prid in iskala načine kako biti drugačna od drugih. In sem našla razliko – dodala sem super živila v kreme. Nisem obupala in imam že veliko kupcev, pozitivni odzivi pa si kar sledijo…«

Okrogla miza:

Foto/ arhiv Finance: Aleš Beno

Ugovšek: »Zakaj kamniškemu gospodarstvu uspeva bolje kot slovenskemu?«

Matevž Kirn, lastnik podjetja Calcit, je za njihovo podjetje razkril, da je bilo v 90-ih težko doseči rast 10% in da je imel Calcit od nekdaj skoke in ne konstantne rasti. Lani na primer so beležili 6 odstotno rast, letos pa že 30odstotno rast. Kot je označil njihov tržni potencial je za njihovo tržno nišo trg neizmerljivo velik. Že podatek, da samo v papirni industriji v Evropi dosegajo med 10 in 15 odstotni delež, je dovolj zgovoren sam zase. Kot je šaljivo pripomnil Kirn: »In »krademo« deleže multinacionalkam.«

Marjan Pogačnik, večinski lastnik in direktor podjetja Iskra Mehanizmi, meni, da je Kamnik očitno območje, ki je po miselnosti zelo odprto: »Mi izvažamo na veliko. Kamnik je očitno območje, ki je po miselnosti odprto in za oboje moraš imeti kadre, ki si to upajo in si želijo.Prav tako ima Kamnik dobro infrastrukturo saj je v bližini letališče ter sorazmerno lahko dostopne prometnice na vse strani Slovenije (in s tem Evrope). Prav zaradi teh danosti je poslovno okolje Kamnika zanimivo za izvoznike.«

Ugovšek: »Dodana vrednost na zaposlenega – velik motivator za razvoj«  

Kot je povedal novinar Ugovšek je 40.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega slovensko povprečje, kar 38.000 EUR je kamniško povprečje, podjetje Elektrina pa dosega celo 200.000 EUR. Mag. Urban Bergant, direktor podjetja Elektrina je pojasnil: »Elektrino predstavlja skupek inženirjev v razvoju. Moraš plačati za razvojne stroške in pa pamet. Inženirje, ki jih imamo, dobro plačamo in motiviramo, da nam ne uidejo, saj bi bila za nas to tragedija. Pomembno pa je, da vsi skupaj vidimo isti cilj. V Elektrini iščemo rešitve za vgrajene sistem, elektronik. Kar 98 odstotkov vgradimo v naprave, ki jih prodamo v tujino. Vendar pa lastne proizvodnje nimamo in jo najemamo (outsource) ter tako dela za svoj profit.«

Ugovšek: »Gospodarstvo se v Sloveniji izboljšuje kako se to občuti znotraj podjetja?«

Aleš Juhant, lastnik in direktor podjetja Metal Profil, se je z ugotovitvijo strinjal: »Da, čutimo, da gre slovenskemu gospodarstvu na bolje. Dokaz za to je že to, da smo tukaj. Prav tako je Podjetniški klub Kamnik dokaz, da slovensko gospodarstvo okreva. Če velika podjetja dobro delajo, je tudi za nas – manjša podjetja, dovolj prostora v poslih. Vedeti pa morate, da so slovenske stranke res med zahtevnejšimi. Za hiše, ki se gradijo v Sloveniji po meritvah presegamo evropske standarde – kar pa kaže na veliko tehnično znanje ljudi, ki pri nas delajo. Res se več gradi in investira – zato je na trgu tudi več povpraševanja. Danes velja predvsem trend zaupanja – tam, kjer smo si pridobili zaupanje, da smo resni poslovni partnerji in dobavitelji – tam delamo uspešno in kvalitetno.«

Foto/ arhiv Finance: Aleš Beno

Ugovšek: »Tudi za prekaljene kamniške podjetnike torej veljajo cikli vzponov in padcev. Kakšen je nasvet drugim?«

Kirn: »Ranljivi smo kot raki brez oklepa, država nas ne ščiti!«

Matevž Kirn, lastnik in direktor Calcit, je nasvete stresel iz rokava, saj je na svoji koži preživel številne vzpone in padce znotraj podjetja: » Moraš biti ambiciozen! Mi imamo svoj razvoj, svojo tehnologijo in svoj marketing. Dejansko pa si pred desetimi leti ne bi upal prognozirati takšnega uspeha, kot ga beležimo danes. Preživeli smo finančno krizo, banke so nas stiskale. TOZDi, SOZDi – vedno so bili določeni šoki. Zato je nujno, da se drži svoje linije, ne ustraši se in delaj naprej! Nas je seveda ena multinacionalka hotela uničiti in nas je ena od tujih bank hotela čez noč izločiti – da naj takoj poplačamo kredit. To kaže na to, da Slovenija za take primere, nima varovalke. Ranljivi smo kot raki brez oklepa, država nas ne ščiti! Zato je potrebno vedno imeti več možnosti in ne zadolžite se preveč. Biznis je seveda riziko – lahko dolgo čakaš na rezultate svoje investicije. Seveda si lahko daš izdelati visibility študije – vendar moraš imeti ta notranji »feeling« (op.prev. občutek).«

Marjan Pogačnik, večinski lastnik in direktor podjetja Iskra Mehanizmi,o gordijskem vozlu stare smodnišnice KIK-a: »V KIK-u je šlo za podajanje v neznano. Znati moraš oceniti riziko. Trenutno pa delamo v treh linijah (treh izmenah) in se pripravljamo še na četrto (delo ob vikendih). Dejansko je sedaj čas za investicije boljši kot nekoč, pa bi vseeno svetoval, da ima vsak dvojno zavoro preden sprejema strateške odločitve. Smo v specifičnem okolju KIK-a in moram povedati, da se kamniška Občinska uprava ni zbirokratizirala – normalno sodelujemo korak za korakom. Spremljamo želje okolja in jih skušamo upoštevati. Ne pričakujemo hitrih rezultatov – pa vendar je dvoletno čakanje določenih dokumentov s strani države občutno preveč.«

Aleš Juhant, lastnik in direktor podjetja Metal Profil, o podjetniški trmi: »V Kamniku smo se v času krize znašli na zelo realnih tleh – a s podjetniško trmo smo vztrajali. In uspeli. Z novimi prostori v Kamniku smo lahko zagrizli v večje posle, takoj smo šli v pridobitev certifikata za konstrukcije,… Z Občino Kamnik in Upravno enoto Kamnik sem vse stvari rešil hitro. Če smo pošteni – Kamnik je propadal, ker je izgubil vso staro industrijo (Titan, Utok, Svilanit, KIK, STOL,…)- a so se odprle možnosti za tiste, ki so imeli svoje ideje in so z njimi prišli iz svojih garaž. Tako so lahko najemali prostore po nizkih cenah in smo v Kamniku tako pridobili cel kup novih obrtnikov, ki so lahko hitro začeli delati. Res pa je tudi, da moramo tudi tisti, ki delamo le v Sloveniji, nujno slediti svetovnim trgom. Občina in država morata skupaj z nami slediti našemu razvoju. V Kamniku pa nujno potrebujemo urejeno industrijsko cono.«

Ugovšek: »Kakšno je vaše mnenje o kamniškem turizmu in predvsem o Veliki planini«

Matevž Kirn, lastnik in direktor Calcit, je pri tej točki izpostavil kar nekaj problematike kot jo sam  opazuje in ocenjuje že vrsto let: »Večno vprašanje je – kako privlačiti turiste? Pri nas je problem, ker nimamo oštarije za kosilo (poleg ene ali dveh svetlih izjem). Kam naj goste vozim jesti? Zakaj ne ponudimo svojih specialnih jedi? Prav tako moramo skupaj urediti infrastrukturo. Če je vse lepo urejeno, si lahko obetamo masovnega turizma. Vse življenje pa že poslušam kaj bo z Veliko planino. Vsak dela po svoje – planšarji po svoje, vsak po svoje… Prejšnjemu županu sem že davno tega predlagal kaj storiti… Pa ni bilo rezultatov. Glejte – moje postransko delo je delo s športnimi klubi – sem kot nekakšen dobrotnik iz Negove saj za kamniški šport namenim kar 700.000 EUR letno. Še po 60 letih nismo naredili ustrezne hale! Pa vendar imam veliko veselje do športa in globoko verjamem, da se otroci morajo rekreirati, da ne počnejo neumnosti… Pa tudi nenazadnje – da iz zdravega tekmovalnega duha nekaj zraste tudi v službi. V Calcitu si sami vzgojimo kadre. Iz šole dobimo pripravnike, ki se pri nas razvijajo – šola je predvsem zato, da študent dobi širino in da zna razmišljati. Najbolj potrebujemo kadre za rudarsko – kemijsko dejavnost.  Sicer imamo največ zaposlenih iz Kamnika, strokovnjake pa iz vsepovsod. Ker tudi jaz ne znam več vsega, zdaj pripeljemo kadre tudi od drugje. Pomembno pa je, da imajo vsi zaposleni veliko obzorje.

Marjan Pogačnik, večinski lastnik in direktor podjetja Iskra Mehanizmi se je o izobrazbi in kadrih: »Izobrazba ti da širino in znanje – vendar le-ta pri nas ni ne prednost, ne slabost. Če kdaj primerjamo strojnega tehnika in doktorja strojništva, je včasih potrebno kar preizkusiti kdo je res boljši v praksi. Na koncu velja le ena stvar – ali znaš kaj narediti sam! Žal pri nas fakultete nimajo zanosa plasirati dobre kadre na trg. Glejte – dva meseca nazaj sem bil na top švicarski šoli, kjer je glavni adut šole trženje kadrov! Tam prvo leto šolanja študentje sploh nimajo pouka, temveč pomagajo v kuhinji, pospravljajo sobe, delujejo najprej v praksi – šele nato se učijo.«

Ugovšek: »Kaj lahko občinska oblast v Kamniku naredi še več za gospodarstvo?«

Novinar Jure Ugovšek je to vprašanje namenil Alešu Juhantu, podjetniku, lastniku in direktorju družinskega podjetja Metal Profil, ki pa mu je bila januarja 2017 zaupana tudi odgovorna funkcija predsednika Podjetniškega kluba Kamnik, ki j e bil ustanovljen z namenom, da bi na organiziran način pristopili k razvoju podjetništva in podjetniško – menedžerske kulture in s tem pripomogli k uresničevanju razvojnih ciljev občine in regije. S povezovanjem izkušenih uspešnih podjetnikov z mladimi in novimi podjetniki ter izobraževalnimi ustanovami, klub prenaša svoja znanja in širi nabor uspešnih mladih/novih kadrov in podjetij.

Aleš Juhant, lastnik in direktor podjetja Metal Profil in predsednik Podjetniškega kluba Kamnik je spregovoril o procesu sodelovanja in nadgradnji komunikacije med PKK in Občino Kamnik: »Kot člani Podjetniškega kluba Kamnik vedo, tečejo pogovori, da PKK postane glas gospodarstva oz. posvetovalni organ župana za teme podjetništva in gospodarstva v Kamniku. Naša skupna želja je, da nas spremljajo in ne ovirajo na poti ter nas podpirajo. Moram povedati, da ima sedanji župan posluh za sodelovanje in je odprt za predloge. Po drugi strani za PKK veliko naredi generalni sekretar Matej Slapar, ki je tudi podžupan Občine Kamnik in pa tudi mag. Urban Bergant in Nina Irt kot občinska svetnika. Zaradi vsega naštetega lahko lepo sodelujemo. Pred nami je torej cilj nadgradnje sodelovanja, da še malo dvignemo posluh in da nas Občina spusti še malo bližje z nasveti, da nam bo vsem skupaj v Kamniku še bolje.«

Foto/ arhiv Finance: Aleš Beno

Zapisala: Nina Irt, PR

zunanji strokovni sodelavec PKK